Marčevski podatki o razpoloženju v največjih svetovnih gospodarstvi kažejo, da se v razvitem svetu predvsem krepijo storitve, medtem ko zaloga naročil v predelovalnih dejavnostih še upada, kljub padcu cen energentov. Menimo, da je to posledica zamika med promptnimi cenami in tistimi, ki jih podjetja zdaj plačujejo, kar je vodilo v pretekle odločitve o tekoči nižji proizvodnji. Vseeno so obeti o prihodnjem poslovanju dobri, saj so cene energentov na promptnih in forward trgih močno upadle. V Sloveniji se gospodarska klima ni veliko spremenila, omeniti velja le veliko zaskrbljenost trgovcev nad stanjem zalog. Slovenija je po desetih letih zaostanka po razvitosti uspelo prehiteti Češko, po kupni moči pa povprečni Slovenec zaostaja za EU povprečjem le še za 8 %. V tekočem tednu so pomembne objave povezane z inflacijo (v Sloveniji in območju evra), prav tako pa moramo spremljati stanje na evropskem finančnem trgu in morebitne poskuse napadov dobro poučenih vlagateljev na katero od finančnih institucij v območju evra.
Gospodarska klima se je marca v Sloveniji komaj kaj spremenila (padec za 0,3 o. t.) in je bila nekoliko pod dolgoletnim povprečjem (-1,4). Negativen vpliv so imeli kazalniki zaupanja v trgovini na drobno (-0,5 o. t.) ter v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (vsak za -0,2 o. t.). Pozitivno pa sta na spremembo vplivala kazalnika v storitvenih dejavnostih (+0,4 o. t.) in med potrošniki (+0,2 o. t.).
V trgovini na drobno je na slabšanje kazalnika (-11 o. t.) vplival obseg zalog (-33 o. t., to pomeni, da so se zvišale), poslabšal se je tudi kazalnik pričakovana skupna nabava (-42 o. t.). V gradbeništvu je na padec (-4 o. t.; še vedno +22 o. t. glede na dolg. povp.) vplivalo poslabšanja kazalnika skupna naročila (-9 o. t.). Na drugi strani je poraslo v proizvodnji kovin (+20 o. t.), drugih vozil in plovil (+12 o. t.) in električnih naprav (+9 o. t.).
Vir: GZS. Celoten članek je na voljo TUKAJ.