»Dobili smo izziv, kako bi rešili težavo z odpadno hrano. Moja prva misel, ker sem doma s Krasa, so bili seveda prašiči in pršut, a na tem področju je veliko zakonskih omejitev, zato smo jo opustili. Potem je prišla ideja o insektih. To področje je bilo takrat še v povojih, o črni vojaški muhi (black soldier fly), s katero zdaj delamo, je bilo objavljenih morda 15 člankov, večina v osemdesetih in devetdesetih letih. Za primerjavo – letos do junija jih je bilo 300,« pravi Pipan.
»Prva leta smo morali trdo delati in biti iznajdljivi, da smo razvili tehnologijo, ki je danes v naših izdelkih. Od štirih ustanoviteljev sva danes v podjetju še dva, jaz in izvršni direktor Fotis Fotiadis.«
Tovarna za gojenje insektov v malem
Koncept v ozadju podjetja Better Origin je biokonverzija s pomočjo žuželk. »Razvili smo modularno tehnologijo za gojenje in procesiranje žuželk. Živilskim in trgovskim podjetjem, kmetom in drugim strankam, ki proizvajajo odpadno biomaso, pomagamo to omejiti oziroma izničiti,« pravi Pipan. Kot pojasnjuje, črvi pojedo odpadno biomaso, na primer hrano, z njimi pa je mogoče nato nakrmiti živali ali jih predelati v številke izdelke, kot so detergenti, šamponi in podobno. »V prihodnosti bi lahko izdelovali celo tekstil.«
Glavni izdelek podjetja je X1, nekakšna tovarna za gojenje insektov v standardnem zabojniku. Ta vsebuje modul za pripravo hrane, ki odpadno biomaso spreminja v nekakšno kašo, ter sistem za regulacijo ozračja, torej ogrevanje, hlajenje in ventilacijo. Večino zabojnika zavzema soba z manjšimi zabojniki, v katerih so črvi različnih starosti, ki se premikajo po sistemu. »V tednu ali dveh, odvisno od cikla, žuželke močno zrastejo – če jih prineseš nekaj gramov, jih ven pobereš nekaj kilogramov,« pojasnjuje Pipan.
»Sistem je visoko avtomatiziran, zato lahko upravljavec zabojnika le na eni strani dodaja odpadno hrano in črve, ki jih zagotovimo mi, ter na drugi pobira odrasle črve. Te že uporabljajo za krmo kokošim, testiramo pa jih tudi kot hrano za postrvi. Modularna tehnologija omogoča namestitev X1 tako rekoč kjerkoli, denimo na kmetijah ali ob večjih trgovinah.« Kot primer poudari sodelovanje z angleško verigo supermarketov Morrisons. »Z odpadno hrano, ki jim ostaja, v naših zabojnikihh nahranijo črve in te nato uporabijo za hrano kokošim nesnicam.«
Modulov se ne da kupiti, lahko jih le najamete
Zabojnikov ne prodajajo, stranke zanje plačujejo naročnino, pravi Pipan. »Ker razvijamo nekaj tako novega, je pomembno, da imamo na začetku nadzor – tako lahko spremljamo ter sproti izboljšujemo in popravljamo stvari. Vaška modrost pravi, da prva tovarna gotovo ne deluje, kot bi morala. Če vložiš nekaj deset milijonov v veliko tovarno, je težko kaj izboljšati. Naši moduli pa stanejo dobrih sto tisočakov, tako da lahko za milijon razvijemo deset različic in deseta bo že precej boljša kot prva.« Trenutno je pri strankah osem modulov, v izdelavi pa jih je več deset. Samo na kmetije podjetja Morrisons jih bodo letos in prihodnje leto namestili deset.
Kot pojasnjuje sogovornik, je povpraševanje odvisno od dogajanja na trgu. »Letošnje leto je bilo zelo težko za samostojne kmete, ker se je cena krme in drugih vhodnih proizvodov podvojila, cene živil pa niso toliko zrasle. Na drugi strani pa je več zanimanja večjih poslovnih kupcev, ki rešujejo vprašanje ogljičnih odtisov in tudi lažje zdržijo pretrese na trgu. Tako da se za nas ne spreminja veliko – naše enote so lahko na kmetijah ali za supermarketi. Zdaj vidimo, da se je modularni pristop izkazal za pametnega.«
Načrti: večji projekti, tujina, zaposlovanje
V prihodnje se bodo po Pipanovih napovedih lotili tudi nekaterih večjih projektov. »Letos smo že predstavili prototip X2 – gre za nekoliko večje module, ki jih je mogoče združevati in prilagajati. Imamo pa tudi projekte za večje farme in podjetja, ki proizvajajo več odpadkov. Gre za integracijo modularne kontejnerske tehnologije na stare objekte, temu rečemo Origin1 Factory. Tudi tu pa uporabljamo svojo osnovno tehnologijo iz X1.«
