A Letter to the Recently Elected Slovenian Parliamentary Parties’ Leaders
By Dr Stefan Bogdan Barenboim Salej
Pismo Slovenske globalne poslovne povezave prvakom treh parlamentarnih strank (dr. Robert Golob – Gibanje Svoboda, ga. Tanja Fajon – Socialni demokrati in g. Luka Mesec – Levica), izvoljenih v Državni zbor na zadnjih volitvah v Sloveniji, z namenom, da se slovenska diaspora obravnava enakopravno in s pogledom naprej v okviru demokratičnega, družbenega ter gospodarskega razvoja Republike Slovenije, katerega sestavni del je slovenska diaspora.
Spoštovani,
najprej iskrene čestitke k izvolitvi v Državni zbor Republike Slovenije.
SLOVENIAN GLOBAL BUSINESS NETWORK / SLOVENSKA GLOBALNA POSLOVNA POVEZAVA, ustanovitelji VP Aljaž Gosnar, Dr. Peter Kraljič in Bogdan Šalej, www.SLOGLOBAL.net, ki povezuje slovenske podjetnice in podjetnike po svetu in v zamejstvu, je prepričana, da je slovenska diaspora, ki sicer na predvolitvah ni bila niti predmet razprav, kljub napakam pri pošiljanju volilnih listov, soudeležena v volilnem procesu in bi morala biti vključena v vašem programu kot del slovenskega naroda in države Slovenije.
Številčno predstavljamo četrtinski del slovenskega naroda in zatorej si pri snovanju delovnih ciljev vaše vlade dovolimo predlagati v vašo oceno sledeče predloge, ki temeljijo predvsem na naših, to je diaspore, strokovnih temeljih z matično domovino.
1. Diaspora (to so Slovenci po svetu in zamejstvu) je nestrankarska kot celota in kot del slovenskega naroda.
Kulturne povezave, heritage, učenje slovenščine ter vse ostale dejavnosti se morajo prilagoditi tudi izzivom 21. stoletja, tako tehnološko, kot tudi upoštevati navade nove Z generacije, ki rastejo v popolnoma novem svetu, z novimi pogledi in tudi vrednotami. Spoštovati preteklost, vendar z vizijo in pogledom v bodočnost.
Treba je vzpostaviti koncept SLOVENIJA + (Plus), to pomeni, da ni govora o “mali državi” ampak o narodu, ki je prisoten po celem svetu (dober primer so Irci).
2. V tem smislu je treba v vso strategijo zunanje politike vključiti diasporo kot pomemben del soft-power-ja Slovenije. Načrtno, fokosirano in racionalno.
Karkoli se bo delalo naprej, nujno je potrebno narediti kvantitativne in kvalitativne raziskave o slovenskem svetu izven meja. Strokovne institucije obstajajo, vendar so vse do sedaj opravljene raziskave bile brez strateškega cilja, na podlagi številčnih ocen (o številu Slovencev po svetu in zamejstvu) ter brez statistične metodologije in socialne sestave tega prebivalstva.
Dogme o približni številčnosti, npr. Bavarska od 30-40 tisoč Slovencev ali pa “ tam so vsi konzervativci”, so ne samo nestrokovne, ampak škodljive za samo demokracijo v Sloveniji.
3. Nešteta društva, organizacije, forumi ipd., ki se ukvarjajo z izseljeništvom, delujejo nepovezano, niti tisti v Ljubljani niti izza meje. Redki primeri povezanosti so samo izjema, ki potrjuje pravilo, ki je pripeljalo do odličnih rezultatov v korist skupnosti. Tukaj je tudi nujna povezava med manjšinami in skupnostmi po svetu. Dosedanja obravnava glede na specifiko, manjšinjsko slovenstvo vs. Slovenci po svetu je logična, vendar je treba najti most, ki ju združuje.
4. Učenje slovenščine, ki je sicer danes, iz akademskega vidika, strokovno odlično organizirano, ni pa organizirano v smislu utrjevanja slovenstva po svetu. Tudi tukaj je veliko institucij, nepovezanih in se v svetu kjer so pojmi kot generacije Z in digitalizacija ter AI .In seveda je to povezano z kulturo, književnostjo itd.
5. Povezovanje gospodarstvenikov je življensko važno. Prvič, ker je ta del diaspore nesporno najbolj zanemarjen in, na drugi strani, pomemben faktor socialne stabilnosti slovenskih skupnosti. Slovenski gospodarstveniki so ne samo delodajalci, ampak tudi sponzorji slovenskih organizacij.
Proces ustanovitve slovenskih gospodarskih zbornic se mora nadaljevati. Npr. nimamo takih zbornic v državah kjer je diaspora številčna (Nemčija, Francija, Švica, Velika Britanija). Na drugi strani pa Poslovni klubi, ki jih sponzorira Spirit Slovenija, dajejo denar tujim podjetnikom in v veliki meri sploh ne vključujejo slovenske podjetnike iz diaspore.
Ta povezava je tudi mreža povečanja slovenske gospodarske prisotnosti v svetu. V zadnjih dveh letih je Slovenska globalna poslovna povezava posredovala med slovenskimi podjetji v tujini in Sloveniji za preko 500 miljonov dolarjev poslov na podlagi B2B.
6. DKP mreža ne more, kljub najboljši volji, nuditi servisa diaspori, sicer plačanega, če ni kadrovsko in tehnološko ustrezno pripravljena. Današnja slika kaže, da večja kot je Slovenska skupnost, manj DKP kadra imamo.
7. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je državna institucija s kariernimi uslužbenci in jasno vladno politiko povezano z ustreznim organom v DZ, ki to politiko izvaja.
Današnje strategije so narejene za svet slovenstva in perspektivo slovenske države, ki ne obstaja več.
Niso potrebni elaborati mnenj, želja brez jasne vizije katera je del koncepta slovenske države in njenih voditeljev, to ste vi izvoljeni, in tudi izvedljivih ciljev.
Ter seveda “accountability”, to je merjenje rezultatov.
V tem smislu Urad naj dela na strukturnih temeljih slovenskih organizacij, na adaptaciji slovenskih organizacij po svetu, ne pa da kot Miklavž deli mala, sicer pomembna, sredstva stotinam organizacij in društev, ki strukturno v novem svetu diaspore ne bodo preživele, če se ne bodo prilagodile novim demografskim in družbenim spremembam v diaspori (popolnoma nova sestava naše diaspore, tako starostno kot poklicno).
Ključno je povezovanje tako diaspore v gospodarske in kulturne tokove v Sloveniji kot tudi same diaspore v smislu internega povezovanja v drzavah in med državami.
Vključevanje današnjega sklopa izseljeništva v sklop državnosti je gradnja demokratičnega sistema, ki vas je pripeljal do zmage na volitvah in tudi okrepitev slovenske tržne ekonomije. Ni samo moralno nujno, da se postavijo novi temelji k tej tematiki, ampak tudi zgodovinsko potrebno, da postane Slovenija, ki jo gradite, pravičnejša, močnejša in boljša za vse Slovenke in Slovence.
»Ta domovina je vredna najboljšega življenja in krvi«, je zapisal Ivan Cankar in to so mi mladinci celjske občine napisali v album s sliko moje gimnazije ob mojem odhodu v tujino.
Zato sem pa tudi zapisal zgornje predloge. V prepričanju, da smo skupaj močnejši in bolj učinkoviti.
Z izrazi spoštovanja in dobrimi željami za uspešno delo vas lepo pozdravljam,
Štefan Bogdan Barenboim Šalej